BAKOS
Menu

Marš za Muro
08.01.2018



Marš za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo!

Udeleženci pohoda ob Muri pozvali Vlado RS, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije

 

   Naravovarstveniki iz številnih slovenskih organizacij tudi letos, ko se obeta začetek gradnje hidroelektrarn na reki Muri, nadaljujejo s kampanjo „Rešimo Muro. Tako so tik po novem letu, v organizaciji Muzeja norosti Trate pripravili „Marš za Muro“ med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve. Marša se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij, domačinov, županov, med drugimi sta udeležence podprla tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki se je bil zraven, in kmetijski minister Dejan Židan, ki je poslal pismo podpore.

    Muzej norosti Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota, je želel z maršom in protestnim shodom opozoriti na več kot 33 let trajajočo bitko za ohranitev edinstvene reke Mure. Organizatorji so shod organizirali, ker so ugotovili, da je lokalno okolje zelo slabo obveščeno ali pa celo nič o nameri države, da tako radikalno poseže v njihov življenjski prostor in ga za vedno nepopravljivo spremeni, ter pozvali odločevalce v Ljubljani, naj reke in s tem okolja ne uničijo. »Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati. Upam, da se danes vsi slišimo in da bodo pristojni končno izbrisali škodljive načrte, ki pomenijo poslabšanje življenjskega prostora za človeka in druga živa bitja, ter nas podprli v strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih za nas hranita naravna in kulturna dediščina. Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, človeku in okolju prijazne rešitve,« je poudarila vodja Muzeja norosti Trate dr. Sonja Bezjak.

    Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) je opozoril, da je Mura edinstvena reka, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal dr. Šoltes, mag. Dejan Židan pa je zapisal: „Marš je anagram besede šarm, s tem maršem se simbolično ponazarja šarm, ki ga ima območje ob reki Muri in ga bo imelo še naprej samo pod pogojem, da se boste vi pohodniki - maršerji - šarmerji poistovetili s samo zgodbo reke Mure in njenim pomenom, ki ga ima za sonaravni razvoj turizma kot za ohranjanje celotnega življa. Marširanje ne more in ne sme biti samo sebi namen zgolj kot izraz vztrajanja v nekem konfliktu in neki borbi, ampak kot simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure. Menim, da se ekonomske koristi HE na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata.“

   Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je spomnil, da „že vrabci čivkajo, da je ob prihajajočih klimatskih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo. Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi  in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem. Gradnja hidroelektrarn bi vse to ogrozila in zato reke ne  damo – ker smo se odločili za našo prihodnost“. Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je prepričana, da je glede na vse krivice, ki se dogajajo v postopkih za umeščanje hidroelektrarn in velikih vplivih na okolje, projekt nesprejemljiv:

   „Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva. Ne varujemo samo človekovih pravic, ampak tudi pravice narave, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave. Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo,“ je opozorila Slamerškova, mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj, pa je dejal, da se njihova občina s sprejetjem strategije razvoja pred tremi leti jasno zavezala, da bo sledila trajnostnemu razvoju: „Korakoma uresničujemo cilje, ki so povezani z reko Muro in sobivanjem naših občanov  z reko. Urejamo poti, smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo brvi čez reko ob njenem vstopu v občino in državo ter uspešno pridobivamo evropska sredstva za različne namene spodbujanja turizma. Naredili bomo vse, da bomo jasno podprli vsako prizadevanje za ohranitev reke Mure takšne, kot je, in jo skupaj z ljudmi naredili še boljšo,“ je povedal Švab.

    Tudi Franc Pižmoht, župan občine Apače, je zagovornik narave in okolja. „Pred 30 leti sem bil priča poskusom, da bi Apaško polje poplavili. Tudi danes nam grozi, da bi nam uničili gozdni prostor, ki ga ščiti Natura 2000. Ljudje moramo spoznati, da kapital ne more uzurpirati vseh naravnih danosti. Takšen biser, kot je Mura, se mora ohraniti tudi za naše zanamce. Verjamemo, da je na Muri še treba delati, ampak nikakor ne jezov in nasipov, pač pa aktivnosti, ki so prijazne do narave in okolja, tak je na primer turizem,“ je povedal Pižmoht in dodal, da si v Apačah npr. prizadevajo za revitalizacijo 11-mlinskega kanala. Enako je Franc Horvat, župan občine Tišina, udeležencem marša sporočil, da ne podpira predvidene gradnje HE na reki Muri, za katero je sprožen postopek državnega prostorskega načrta: „Gradnje ne podpiram, ker je presoja vplivov na okolje za načrtovano HE na Muri pokazala, da bi imela ta čezmeren vpliv na naravo. To pomeni, da bi imela tudi velik vpliv na bivalno okolje naših občanov. V času velikih podnebnih sprememb nam ne sme biti vseeno, ko gre za posege v naravo“. Podobno sporočilo je poslal župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta povedala, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih. Nedotaknjeno Muro odločno zagovarja tudi antropolog prof. dr. Rajko Muršič: „Kapital in država sta videti neustavljiva v njunem preoblikovanju krajin in skupnosti. Toda svojih skupnosti in krajin ljudje ne damo! Mura naj teče še naprej tako, kot je tekla doslej. Z načrtovanimi posegi je ne bi bilo več“. Prleški kantavtor Tadej Vesenjak pa dodaja: „Müra, takšna, kot je, ima srčno energijo, če pa bodo na njej elektrarne, pa bo imela samo še električno“. Z nastopi v Sladkem Vrhu so udeležence podprli tudi glasbeniki, dr. Zero je posebej za marš pripravili novo pesem Črna reka, Vlado Kreslin in Jani Kovačič sta pohodnike spodbudila z nekaj pesmimi, kantavtor Andrej Černelč je opozoril na premajhno občutljivost ljudi za okoljske spremembe, avstrijska performerka Betty Baloo pa je predstavila okoljske razmere ob gradnji hidroelektrarne v Gradcu, ki so po njenem strašljive. Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva.

O.B.

FOTO 

 

 

 



BAKOS © 2016