BAKOS
Menu

Štefanova trgatev
27.12.2017



MRAZ ZNIŽAL KOLIČINO ŠTEFANOVEGA GAMAYA 2017!

Posebna kulinarika in vrhunska kapljica na 11 Štefanovi trgatvi pri vinskem vitezu in uspešnem podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju

   Medtem, ko je v zadnjih letih so v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična...), nič ne more do živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je letos potekala že enajstič, kar na dvorišču, nad parkiriščem in gostinskim vrtom. Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, je namreč pripravili 11 „Štefanovo trgatev“ na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani pri Murski Soboti. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjakovi pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču, ter bližnjem parkirišču.
    Letošnja trgatev je bila kar „topla“, prava pomladna, kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo. Tudi na letošnji, 11. trgatvi je bila zraven več deset „trgačev“, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem so eni trgali, drugi stiskali..., pa spet pokušine vin. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov, pa poslovni partnerji in prijatelji Štefana Pavlinjeka, ki je mimogrede bil „Naj slovenski obrtnik za leto 2016“, pa družinski člani, sorodniki, sosedje.... In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili, letos zaradi pozebe, skromnih 50 (lani dobrih 300) litrov sladkega „gamaja“, ki je meril okoli 120 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov Štefanovega vina gamay“, in ga družno pohvalili. Lani so sicer stisnili veliko več vina kot letos, a to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2017“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin. Posebej kaže omeniti, da so se izkazali tudi „Lovenjakovi“ kuharji, ki so letos francoskemu vinu in hišnem „Aninem vinu“ ponudili same specialitete...
   Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo...). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,...), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,...), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,...). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.

Besedilo in foto:O.B.

FOTO 

 

 

 



BAKOS © 2016