BAKOS
Menu

Skupinski lov
24.11.2017



„SKUPINSKI LOV“ ZA OHRANJANJE STALEŽA IN DRUŽENJE

Kakšnih 70 lovk in lovcev je uprizorilo tradicionalni skupinski lov

    Čeprav je v preteklosti veljalo nekakšno nepisano pravilo, da naj ne bi bil možen „skupinski“ lov članov sosednjih lovskih družin, še zlasti iz različnih lovnih območij, so to lovci in lovke nekaj lovskih družin iz Slovenskih goric in njihovih gostov od drugod, znova negirali. Kot že nekaj minulih let, so namreč tudi tokrat med sv. Martinom in sv. Miklavžem, člani lovskih družin Gornja Radgona in Negova, pripravili in izpeljali enkraten tradicionalni skupni „Martinov lov 2017“. Zraven so povabili tudi svoje prijatelje iz LD Benedikt, LD Dobrna in LD Vipava, tako da se jih je okoli 70 zbralo v Podgradu pri Gornji Radgoni. In po vsem kar se je dogajalo na celodnevnem druženju na lovnem revirju ter pozneje na druženju ob ribiškem domu RD Radgona v Podgradu, niti ne preseneča, da je že leta 2010 padla odločitev, da bo „Martinov lov“ potekal tradicionalno vsako leto, prvo soboto po sv. Martinu.

    Sicer pa, vse skupaj se je začelo že zjutraj, ko so se članice in člani zelene bratovščine, od Pomurja, čez Štajersko, do Primorskega, med njimi tudi član LD Negova Stanislav Rojko (župan občine Gornja Radgona) zbrali na lovnem revirju, ki se začne pri ribiškem domu v Podgradu. Po okrepčilu ter pozdravnem nagovoru in navodilih za varen lov, vodje lova Mirka Njivarja, so se lovci, skupaj s svojimi štirinožnimi prijatelji razpršili med regionalno cesto Gornja Radgona – Maribor, z ene ter reko Muro z druge strani, kjer so streljali predvsem roparice. Glavni cilj pa ni bilo streljanje, temveč kot je dejal Njivar, druženje in varen lov. Njivar je sicer vse prisotne opozoril tudi, da ne bi streljali čez reko Muro, v sosednjo Avstrijo, kar se pozneje ni dogajalo. Tudi Milan Kolarič, starešina LD Gornja Radgona nam je povedal, da v ospredju ni bilo streljanje, kljub temu pa so ustrelili nekaj roparic, predvsem sivih vran in lisic, ter še nekaj fazanov in rac mlakaric. „Ne glede na to, smo najbolj veseli, da je lov minil varno, brez najmanjše težave. Predvsem pa smo zadovoljni z druženjem, sklepanjem prijateljstev, nadaljevanjem sodelovanja ipd.“, nam je še povedal starešina Kolarič, ki je dodal, da takšnemu sodelovanju in druženju strmeli tudi v bodoče, saj članice in člani zelene bratovščine niso morilci in pobijalci divjadi, temveč predvsem skrbijo za varovanje narave, ohranjanje staleža posamezne divjadi, ter druženje, ki je zlasti v gozdu in sploh na lovu izjemnega pomena...   

Besedilo in foto: O.B.

FOTO 

 

 



BAKOS © 2016