BAKOS
Menu

Radgonska penina
09.11.2017



„Peneče“ se je spremenilo v Penino!

Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino

   Penina. Objem svežine. Simbol uspeha. Pridih nemira. Spremljevalka najlepših trenutkov. Prinašalka veselja in iskrivosti. Za vsakogar nekaj, za nekoga vse. Ob številnih priložnostih, ob majhnih in predvsem velikih trenutkih, si mnogi radi privoščimo kozarček penine: nemirnega vina z neusahljivim virom mehurčkov, ki pričara občutek posebnosti in enkratnosti. In med srkanjem opojne tekočine, ob prazničnem ali kakšnem drugem nazdravljanju, le redko razmišljamo o tem, koliko dela je bilo vloženega v to, da nas ta kozarček osreči. Ali o tem, kako je to vino pridobilo tako lepo ime – penina... To jeseni mineva že 40 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona - TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen. To ime »penina« so predvsem po zaslugi donedavnega glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novih iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi »sklenicami« štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852.

   „Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!“ pove Filipič, ki postreže tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1977, torej v letu „nastanka penine“. Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai,..

   Torej, zgodilo se je pred natanko štiridesetimi leti v Gornji Radgoni, ko je TOZD Radgonske gorice prideloval šest penečih se izdelkov: Duc de Slovenie, Cuvee Reserve, Excellent Cuvee, Radgona Cuvee, Cremant rose in Radgona Muškat. Pogovorno so govorili o »šampanjcih«, na etikete so zapisovali »peneče vino«. Prodajo je v tistem obdobju zajela kriza in iskalo se je nove načine povečanja in pospeševanja prodaje. Vzpostavile so se nove povezave z Jugoslovanskimi tržniki in distributerji. In novo tržišče je zahtevalo prilagoditev: če želite prodajati, potrebujete novo ime. Vmes je posegla usoda. V oddelku prodaje se je s posredovanjem neznanca znašel prav poseben članek. Šlo je za kopijo zapisa iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 10. decembra 1853. V njem je neznani avtor opeval Štajersko »penino« Kleinošekovo – Radgonsko peneče se vino, pridelano po klasični metodi, katerega 12.000 steklenic je bilo prodanih leta 1852 in ki se brez težav lahko kosa s Francoskimi šampanjci!

   Naključje je hotelo, da je članek zašel tudi v roke takratnega enologa Radgonskih goric, omenjenega Lojzeta Filipiča, ki ga je članek nepopisno navdušil. Ne le zaradi vsebine, ki opisuje in potrjuje dolgoletno tradicijo pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni, katere naslednik in nadaljevalec je bil. Ampak zaradi besede, ki jo je prvič videl, izgovoril in slišal. Penina. Tako lepa beseda. Enostavna. Nezapletena v zapisu in izgovorjavi. Navdušenje se je prelilo v idejo. In ideja je postala konkreten predlog. Zlata in Srebrna radgonska penina. Penina, saj izraz, kljub temu, da je bil skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone, in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji »Radgona«. In zlata in srebrna, kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina. Sledili so vzponi in padci. Imena »penina« ni podpiralo veliko ljudi, niti v podjetju samem, niti v stroki. Edino Jugoslovanskim tržnikom so se nova imena zdela poetična: »To može da se pijeva!« Tako so kljub negodovanju bile lansirane nove blagovne znamke. A etikete z novimi imeni in zelenim listom trte niso zadovoljivo šle v promet. Potrebna je bila popolnoma nova preobleka, ki je prišla z letom 1980 in novo oblikovalko. Preučila je Francoske etikete in radgonskim peninam podelila čisto unikatno obliko, ki jo poznamo še danes. Z zaobljenim vrhom, zlato in srebrno barvo, ter različno obarvanimi robovi, ki naj označujejo različnost okusov.

    Penine Radgonskih goric so v obdobju, ki je sledilo, začele prejemati veliko nagrad in nekatere šampionske nazive. O peninah se je pisalo in bralo. In kakor Filipiču 10 let prej, tako je bila »penina« simpatična tudi Primorskim vinogradnikom. Prosili so za uporabo besede – in jo brez zadržkov tudi dobili. Lojze Filipič je bil namreč mnenja, da je na eni strani narod lahko ponosen, da ima povsem svoje in udarno poimenovanje za orisovanje izdelka, na drugi strani pa je bil prepričan, da s »penino« ne gre za besedo, ki bi bila rezervirana samo za eno blagovno znamko. Dojemal jo je kot generično ime. In tako je penina počasi a vztrajno prešla v slovensko besedišče. Po štiridesetih letih ponovne obuditve, sprejetja in redne rabe, gre danes za besedo, ki je del Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vpisana je kot knjižna beseda, opisana kot peneče (se) vino, in v agronomski terminologiji je neločljivo z njo povezana besedna zveza – radgonska penina. Šele v letu 2001 (Uradni list RS, št. 16/2001, 7.3.2001)  se je končno pojavila opredelitev: “Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom “penina”. S tem se je „tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomestil s tradicionalnim izrazom »penina«, in tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« se je lahko nadomestil izrazom »penina«.

   Takšna je približno zgodovina besede »penina«. Skovana v letu 1853, pozabljena, najdena, obujena, prevzeta, uporabljena, razširjena, sprejeta, in sedaj je – naša, kot pravi Andreja Novak iz Marketinga Radgonski goric. In pisala se je ta zgodovina v Gornji Radgoni, v Radgonskih goricah, kjer se s ponosom ozirajo na naključja in usode, vizije in odločitve, ki so jih pripeljali do izraza in izdelkov, ki se postavljajo ob bok šampanjcem, cavam, sektom in ostalim penečim se izrazom in vinom tega sveta.

     Šampion Radgonskih goric!

     Izjemni dosežki radgonskih penin tudi v jubilejnem letu

   Tudi v letu, ko mineva 40 let od začetka uporabe izraza »penina«, so radgonske penine prejele veliko domačih in mednarodnih priznanj, kot je to sicer prisotno vseskozi. Tudi komisije na  ocenjevanju „Vino Slovenija 2017“ je naziv šampiona med penečimi vini podelilo Zlati penini brut nature 2007, ki je postala tudi prvak Radgonsko - Kapelske vinsko turistične ceste. S še nadaljnjimi devetimi medaljami , sedem zlatih in dve srebrne, na omenjenem ocenjevanju Radgonske gorice proslavljajo uspeh in kakovost svojega asortimana.

   V letošnjem „jubilejnem“ letu to niso edine prejete nagrade, s katerimi se lahko pohvali danes najstarejši in največji peničar v Sloveniji. Na ocenjevanju Citadelles du Vin v Bordeaux-u v Franciji je Zlata penina brut nature 2007 prejela zlato medaljo, Zlata radgonska penina Selection brut 2014 pa srebrno medaljo; Great American International Wine Competition je prinesla zlate medalje Zlati radgonski penini rose 2012 in Zlati radgonski penini Ciconia brut 2009, srebrno medaljo Zlati zelo suhi penini in bronasto medaljo Penini Traminec. V Splitu sta Zlati radgonski penini polsuha 2013 in Selection brut 2014 prejeli zlati medalji, Zlata radgonska penina brut 2009 pa srebrno. San Francisco je Zlati penini brut natur 2007 podelil zlato medaljo in Zlati radgonski penini Selection brut 2014 ter Zlati rose suhi 2012 srebrni medalji…Pravzaprav pa o uspehu ne govorijo le nagrade. Največja potrditev uspeha je zaupanje potrošnika, ki je Radgonskim goricam in njihovim izdelkom dano dnevno, ob vsakem naročilu radgonskega vina v gostinskem lokalu in ob vsakem posegu po radgonski penini na trgovski polici. Ni zaman njihov slogan, da z vami in za vas ustvarjajo najlepše trenutke.

    „In za takšne trenutke se v asortimanu Radgonskih goric najde nekaj za vsak okus. Od zelo suhih do polsladkih in sladkih penin, od klasičnih chadonnayev preko cuveejev do rosejev. Čeprav so nekateri konkurenti prepričani, da so orali ledino pri lansiranju posameznih izdelkov, vseeno velja izpostaviti, je že leta 1986 slovenskemu tržišču bila dosegljiva Zlata radgonska penina zelo suho (brut) 1984 z 1,4 g reducirajočega sladkorja na liter. In že leta 1990 se je javnosti predstavila Zlata radgonska penina rose, letnika 1988, takrat polsuha. Leta 1992 pa je rose že postal suh, šlo je za letnik 1990. Zanimivi so arhivi Radgonskih goric in zagotovo bi se v njih našlo še veliko drugih skrivnosti. Največji slovenski peničar, verjemite, ni posedal na lovorikah, in tega ne počne niti sedaj. Spremlja trende, izpopolnjuje znanje, in potrošniku želi zagotoviti le najboljše. Delajo z vami in za vas. In le v tem duhu se lahko kreirajo zares najlepši trenutki“, razlaga Andreja Novak iz

marketinga Radgonskih goric.

   Tudi BEST BUY AWARD 2017/2018

   Podjetje Radgonske gorice d. d. je osvojilo tudi prvo mesto v svoji kategoriji in si pridobilo močan promocijski status: »Št. 1 – najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«, s katerim se loči od svoje konkurence. Na vprašanje: »Navedite ime proizvajalca oziroma dobavitelja penečega vina, ki po vaši osebni izkušnji in mnenju ali izkušnji in mnenju vaših bližnjih ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na slovenskem tržišču.« Največ anketirancev je odgovorilo z odzivom: »Radgonska penina«!

Besedilo in foto: O.B.

FOTO 

 

 

 



BAKOS © 2016