BAKOS
Menu

Državno prvenstvo oračev
11.09.2017



Državna naslova na Dolenjsko in v Belo Krajino

Ptuj je gostil 61. državno prvenstvo oračev, kjer sta zmagovalca Anton Filak in Igor Pate potrdila dobro formo pred svetovnih tekmovanjem v Keniji

      Na šolskem posestvu Turnišče pri Ptuju je minuli konec tedna potekalo 61. državno tekmovanje oračev Slovenije in 23. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju. Na svečanem odprtju tekmovanja, ki ga je pod častnim pokroviteljstvom resornega ministra, mag. Dejana Židana, in ob pomoči BŠ Ptuj, pripravila Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), je prisotne nagovoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Na samem tekmovanju, ki je vsekakor bilo v ospredju, pa razlika med najboljšimi nikoli doslej ni bila tako tesna, saj sta drugouvrščena Jože Zver in Matej Kostevc le za malenkost zaostala za zmagovalcema Antonom Filakom in Igorjem Patetom. Strinjala sta se s tem tudi glavni tajnik ZOTKS Jožef Školč, ki je državno tekmovanje 26 oračev v konkurenci tekmovalnih plugov krajnikov in obračalnih plugov ocenil z zornega kota opazovalca, kakor tudi strokovna ocena Igorja Hrovatiča, ki je bil v vlogi predsednika vrhovne komisije oz. glavni sodnik.

    Po letu 2011, ko je bilo v Podravju zadnje tovrstno državno tekmovanje oračev, je tokrat na posestvu biotehniške šole v Turnišču pri Ptuju, na dvodnevnem tekmovanju nastopili prav vsi najboljši slovenski orači, zmagovalci predhodnih sedmih regijskih tekmovanj (in domačini) pomerili že na 61. slovenskem prvenstvu. Sočasno s tem tekmovanjem, katerega organizatorji ob ZOTKS so bili še Šolski center Ptuj-Biotehniška šola in KGZS-Zavod Ptuj, pa zadnjih 23 let v tem temeljni (ter najpomembnejši) zemljiški operaciji še državno tekmovanje dijakov biotehniških šol. Iz petih šol jih je prišlo devet, ki so se zelo uspešno kosali z izkušanimi orači. Čeprav so zmagovalci in njihovo medsebojno zbadanje na račun nekaterih subjektivnih sodniških ocen ob razglasitvi rezultatov (ogoljena) zgodba zase, je bila prvo ime tekmovanje Romana Kumin, dijakinja 2. letnika Biotehniške šole Rakičan. 17-letnica je bila namreč edina ženska v moški oraški družbi. In v konkurenci plugov krajnikov oba dneva ni bila samo najboljša med moškimi vrstniki, pač pa si je skupno priorala 10. mesto.

    Zmagi v elitni članski tekmi pa sta bili zelo tesni. Potem, ko je z naskokom 7 točk tudi letos v skupnem seštevku v konkurenci 15 oračev plugov krajnikov zmago ponovil staro oraški maček, 59-letni Belokranjec Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju; je še tesneje bilo med 11 tekmovalci, ki so orali z obračalnimi plugi. Serijski zmagovalec z Dolenjske, Igor Pate je bil namreč letos od Mateja Kostevca (Posavje) na koncu boljši za vsega 3,5 točke. To je zanj v tej konkurenci že 12. državni naslov. Drugi dan tekmovanja, ko so orali na strnišču, pa sta s Kostevcem zbrala povsem enako število točk. Zaloga iz prvega dne od 12,5 točke je bila Filaku dovolj, da je kljub drugemu mestu (za prav tako zelo izkušenim Jožetom Zverom) drugi dan, in zaostankom 5,5 točke ponovil lanski državni naslov, ki je po podatkih ZOTKS skupno njegov šesti. Ta dosežka tako Papeta, kakor Filaka, prihodnje leto vodi na svetovno tekmovanje, ki bo v Nemčiji.

    Že letos, 1.in 2. decembra pa bosta Anton Filak in Igor Pate, ki sta bila tudi zmagovalca lanskega državnega tekmovanja - in državna prvaka imata vselej pravico nastopiti na svetovnem tekmovanju leto zatem, orala še na 54. svetovnem tekmovanju, ki bo v Keniji v Afriki. Za Pateta bo to že 11. nastop na največjem tekmovanju; Filaku pa 9. nastop v svetovni eliti. Slednji, ki je  povedal, da je bil to dokončno njegov zadnji nastop (in naslov) na državnem tekmovanju, in bo prihodnje leto v Nemčiji v tekmovalnem smislu zaključil svojo 48-leto kariero, zagotovo velja za najbolj vsestranskega slovenskega orača. Kot edini se namreč lahko pohvali z državnimi naslovi tako v oranju s plugi krajniki, prav na tem prizorišču pa je leta 2011 zmagal tudi v konkurenci obračalnih plugov. Prav v obeh kategorijah je potem nastopil tudi na svetovnem tekmovanju.

Družina Filak velja tudi za najbolj tekmovalno oraško družino v Sloveniji, saj je letos na peščeni zemlji Dravskega polja z obračalnim plugom oral tudi njegov 30-letni sin Miha. V svojem 2. nastopu je pristal na visokem 3. mestu. Še uspešnejši pa je bil njegov drugi (mlajši) sin Jure, ki je leta 2013 in 2015 v oranju s plugi krajniki postal državni prvak in nastopil na dveh svetovnih tekmovanjih. Torej se lahko Filakovi doslej (ni upoštevan letošnji) pohvalijo s kar 10 nastopi v svetovni eliti. Skupno tretji pa je bil med plugi krajniki letos 17-letni Tomaž Divjak iz Orehove vasi, zagotovo naš največji oraški talent.

    Končni vrstni red, po dveh serijah-strnišče in ledina, krajniki: 1. Anton Filak (Bela Krajina) 406; 2. Jože Zver (Prekmurje) 399; 3. Tomaž Divjak (Podravje) 352; 4. Matjaž Nedog 343,50; 5. Marko Mežnarič (oba Prlekija) 342 itd.

   Končni vrstni red, obračalni plugi: 1. Igor Pate (Dolenjska) 456,50; 2. Matej Kostevc (Posavje) 453; 3. Miha Filak (Bela Krajina) 438,50; 4. Peter Majal (Podravje) 366,50; 5. Tilen Vogrinčič (Prlekija – Biotegnična šola Rakičan) 344,50 itd.

    Rezultati, ekipno, obe kategoriji: 1. Bela Krajina 844,50; 2. Dolenjska 756; 3. Posavje 728; 4. Prekmurje 726,50; 5. Podravje 718,50 itd:

    Končni rezultati, kmetijske šole, obe kategoriji: 1. BŠ Rakičan 609,50; 2. BŠ Ptuj 520,50; 3. Grm Novo mesto 464,50; 4. BC Naklo 385.                                                                                                              

    Slovenci na svetovnih tekmovanjih

    Da je po dveh skupnih 4. mestih (Igor Pate 2013. v Kanadi in Prekmurca Mateja Sinica s plugi krajniki 2014. v Franciji, morda letos le dozorel čas za prvo slovensko oraško medaljo, nakazuje tudi dejstvo, da bosta naša tekmovalca orala s svojima traktorjema in plugoma. Oprema Filaka in Pateta bodo že ta ponedeljek z luke Koper v kontejnerjih odpeljali z ladjo v daljno Mombaso v Keniji. Potem pa še 400 km v notranjost države, kjer bo tudi decembrsko svetovno tekmovanje.

Besedilo in foto: O.B.

FOTO 

 



BAKOS © 2016