BAKOS
Menu

Turistične kmetije
04.09.2017



V Sloveniji je že skoraj 1000 „turističnih“ kmetij!

Turizem na kmetijah v naši državi je v porastu; Otroci ugotavljajo kakšne barve je dejansko krava

    Gornja Radgona – Po uradnih podatkih Statističnega urada RS, so se spomladi letos z dopolnilno dejavnostjo ukvarjali na 4200 slovenskih kmetijah, skupno pa na teh kmetijah z več kot 16.000 dopolnilnimi dejavnostmi. Skoraj tisoč, ali natanko 948 dejavnosti je bilo registriranih kot turizem na kmetiji, od tega je bilo 395 turističnih kmetij z nastanitvenimi zmogljivostmi, 446 izletniških kletij, 81 vinotočev in 26"osmic".  Te kmetije imajo povprečno 11 hektarjev primerljivih kmetijskih površin, redijo 14,7 glave velike živine in imajo 4,2 družinskega člana. Po novi zakonodaji samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo v nazivu ne smejo uporabljati naziva turistična kmetija, ker so s tem nazivom pogosto zavajali goste. Vse te podatke smo lahko slišali na okrogli mizi z naslovom Kako živijo slovenske turistične kmetije, ki je potekala v Gornji Radgoni. Na njej so, med drugimi sodelovali generalna direktorica MKGP Tadeja Kvas Majer, koordinatorka s področja dopolnilnih dejavnosti in dela z društvi KGZS Andreja Krt Stopar, direktor predstavništva STO na Dunaju Jan Ciglenečki ter Venčeslav Tušar in Renata Kosi iz združenja turističnih kmetij Slovenije.

    Kot je povedal Tušar, je panoga v porastu, s tem da mora imeti taka kmetija v goratem delu 40

odstotkov lastne pridelave, ravninska polovico, po 35 oziroma 25 odstotkov ponujenih izdelkov lahko kupijo od drugih kmetov, četrtino pa v trgovinah. Zanimivo je, da obiskovalci pogosto želijo pomagati pri kmečkih opravilih, je še dodal. Renata Kosi je dodala, da so glavni aduti na teh kmetijah domača hrana, lokalne jedi, osebni stik, odlično mesto in kakovost nastanitve. Mnogi cenijo tudi to, da lahko na kmetiji pomagajo in zlasti otroci v takih primerih odkrivajo povsem nov svet, tudi - kot je slikovito ponazoril Venčeslav Tušar iz Zakojce - kakšne barve so v resnici krave. Tudi na njihovi turistični kmetiji gostje z veseljem priskočijo na pomoč, molzejo krave, meljejo žito, pečejo pecivo, uživajo s konji in pečejo na odprtem ognju, pomemben delež pri obisku gostov z vseh koncev sveta pa ima po Tušarjevih besedah tudi spletna ponudba. Stoparjeva je opozorila, da je za obiskovalce pomemben vtis o zeleni deželi, da iščejo tradicionalna znanja. Po ugotovitvah direktorja predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jana Ciglenečkega turiste pritegnejo neokrnjena narava, prijaznost, znanje tujih jezikov in varnost. V tej panogi po njegovih besedah med Slovenijo in Avstrijo ni velikih razlik, se pa pozna, da imajo v sosednji državi regije, ki dodatno spodbujajo dejavnost. To poskuša Slovenija nadomestiti tako, da namesto razpršene ponudbe turistom ponuja makroregije, na primer panonsko regijo. Direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tadeja Kvas Majer je poudarila, da Slovenija s svojo kmetijsko politiko spodbuja trajnostno pridelavo hrane in lokalno samooskrbo, na turističnih kmetijah pa turisti iščejo doma pridelano hrano, njen pristen okus, prijetno postrežbo, prijazne gostitelje in neokrnjeno naravo.

   Država podpira dopolnilno dejavnost na kmetijah, v prejšnji perspektivi so bila za nastanitvene

zmogljivosti namenjena nepovratna sredstva, zdaj pa bodo mogoče dobiti jamstvo za ugodnejša

posojila za dejavnost. Zato turizem na kmetijah, ki predstavlja dopolnilno dejavnost, je v zadnjem času v porastu. Slovenija je za tovrstne turiste zelo privlačna, kmetom pomeni pomemben del prihodkov, država pa ga spodbuja zaradi trajnostno pridelane hrane in lokalne samooskrbe. Nova strategija predvideva še večjo povezanost turizma s kmetijstvom. Po Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki je v pripravi in v kateri je vidna povezava turizma s kmetijstvom, je trajnostno načrtovanje in upravljanje postalo glavni cilj in standard turistične dejavnosti. Slovenija naj bi postala zelena butična globalna destinacija z visokokakovostno, inovativno in avtentično ponudbo hrane in vina za zahtevnega obiskovalca. Slovenska ponudba za turiste je zelo zanimiva, da je pri tem zelo pomemben vtis o zeleni deželi in da iščejo tradicionalna znanja. V prejšnji finančni perspektivi je bilo mogoče za nastanitvene zmogljivosti dobiti nepovratna sredstva, zdaj pa le še jamstvo za ugodnejša posojila za dejavnost, ker nekateri zgrajenih prostorov niso dolgoročno namenili turizmu. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora imeti kmetija vsaj hektar primerljivih kmetijskih površin in zagotavljati vsaj polovico surovin iz domače pridelave, največ četrtino surovin lahko dokupi na drugih kmetijah, do četrtine surovin pa lahko kupi v prosti prodaji. Če je kmetija na območju z omejenimi dejavniki, mora imeti lastnih surovin najmanj 40 odstotkov, do 35 odstotkov jih lahko dokupi z drugih kmetij, do četrtine pa v prosti prodaji. Poreklo surovin mora biti označeno, saj se določbe kontrolirajo in so tako blagovna znamka teh kmetij...

Besedilo in foto: O.B.

FOTO



BAKOS © 2016